Se lahko spomnite kdaj ste bili del tima, na katerega ste bili zares ponosni in ste se v njem in zaradi njega počutili zares dobro?

Moja takšna izkušnja je vezana na podjetje, v katerem sva bila na začetku samo jaz in moj vodja. Tri leta kasneje nas je bilo 10. Ena prvih stvari, ki se jih spominjam iz tistih časov, je koliko smo dosegli – ne zgolj v obsegu ampak predvsem v kompleksnosti dela v težkih razmerah. Toda skupaj smo vedno našli pot in se pri tem tudi dobro imeli. 

 

Čez čas sem se z vodjo pogovarjala glede tega kaj sva skupaj naredila, da sva ustvarila tako učinkovit tim. V danem trenutku je morda res šlo bolj za srečo kot dobre prakse, toda ključni kriteriji za visoko učinkovit tim so bili izpolnjeni.. 

Prva stvar in temelj vsega je bila, da je vodja vodil zahteven selekcijski postopek v želji, da bi našel najboljše ljudi. Vsakič, ko se je timu pridružil nov član, smo mu namenili nekaj časa ter mu pojasnili smernice in vrednote podjetja. Iskreno smo se pogovorili o njegovi vlogi, naših pričakovanjih in načinu dela ter vprašali kje se čuti močnega in kaj bi zanj predstavljalo izziv. .

Ko smo bolje spoznali vsakega novega člana tima, smo se osredotočili na razvoj njegovih veščin, lastnega delovnega stila in na uporabo močnih točk. Ne zgolj izkušenj in znanj ampak tudi njegovih interesov, področij, na katerih je želel pridobiti več znanja.

Sestankovali smo na ravni celotnega tima kot tudi v manjših zasedbah. Nekateri od sestankov so bili namenjeni temu, da smo vsi vedeli kaj se dogaja in kako nam gre, drugi so bili namenjeni izmenjavi in iskanju novih idej, nekateri učenju in izmenjavi dobrih praks, spoznavanju in učenju drug od drugega – tako smo se dopolnjevali, koristili naše raznolike talente in kot tim premagovali ovire. Na vsakodnevni ravni smo delali skupaj, sodelovali na skupnih projektih in si nudili podporo. 

Seveda se nismo v vsem vedno strinjali, toda z odprto komunikacijo in povratno informacijo smo drug drugemu pomagali in poskušali najti skupni imenovalec. Pogosto smo se po službi dobili na pijači in se sprostili.

Vsakič, ko se je timu pridružil nov član, smo mu namenili nekaj časa ter mu pojasnili smernice in vrednote podjetja, se pogovorili o njegovi vlogi, naših pričakovanjih in načinu dela ter vprašali kje se čuti močnega in kaj bi zanj predstavljalo izziv.

Ta izkušnja mi je pokazala kaj je mogoče in ko sem jo kasneje skušala ponovno poustvariti sem ugotovila, da ni vedno lahko.
Pomaga pa, če imaš pri sebi seznam ključnih sestavin:

• Ustvarite skupno vizijo, vrednote in cilje

• Uporabit močne točke vsakega člana tima

• Delajte skupaj, sodelujte na skupnih nalogah in projektih

• Skupaj ustvarjajte nove ideje

• Pogosto in konstruktivno uporabljajte povratne informacije

• Praznujte in uživajte skupaj

Kaj bi na podlagi vaših izkušenj še dodali temu seznamu?  

Mnogi veste, da pri svojem delu uporabljam orodja SDI, s katerimi svojim strankam pomagam razumeti raznolikost med ljudmi, notranjo motivacijo vsakega posameznika, različne načine komuniciranja in načina dela kakor tudi soočanja z izzivi in morebitnimi konflikti.  

V moji prvi vodstveni vlogi sem imela v timu osebo, katere nisem dobro poznala in zdelo se mi je, da sva si precej različni. Saj sva se nekako razumele, toda najin odnos ni bil nič posebnega. Dojemala sem jo kot osebo, s katero je bilo težko ravnati, pogosto me je izzivala pri stvareh o katerih nisem bila popolnoma prepričana, vedno je imela mnenje, ki ni bilo enako mojemu. Pogosto se je stvari lotevala na način, ki ga nisem razumela in se mi ni zdel pravi.

Spomnim se, kako je ob koncu nekega dolgega in težkega dneva pridrvela v mojo pisarno in dobre pol ure kričala o stvareh, s katerimi ni bila zadovoljna, ki sem jih delala narobe in kako sem ji jaz osebno oteževala življenje. Nisem imela priložnosti, da bi kaj dodala, saj je po koncu izbruha rekla, da ima vsega dovolj, odrvela iz pisarne, za seboj zaloputnila vrata in odšla domov.

K sreči sem imela nadrejenega, ki mi je pomagal razumeti, da je moja odgovornost, kot vodja, da jo bolje spoznam, da razumem kaj je tisto, kar ji je pomembno in kakšen način dela ji odgovarja. S tem znanjem sem lahko začenjala razumeti njeno vedenje in zakaj je njen način dela tako drugačen od mojega.

Začela sem jo videti v novi luči in tudi cenila nekatera njena vedenja kot vrline, ki jih sama nisem imela. V določenih primerih še vedno nisem delala stvari tako kot ona, toda ko sem jo spodbujala, da se je dela lotila na svoj način, sem bila presenečena, ko je dosegla dober rezultat kljub temu, da sama nisem bila prepričana da bo na tak način uspela.

Najin odnos se je sčasoma izboljšal in kljub (ali pa zaradi) najinim razlikam sva razvili način medsebojnega razumevanja, podpore in postopoma tudi zaupanja. 

Mesece kasneje je prišla k meni na pogovor in se opravičila za svoj pretekli izbruh v moji pisarni. Bila sem zelo presenečena in jo vprašala zakaj se je sedaj odločila za opravičilo. Zaupala mi je, da se takrat z moje strani ni počutila cenjeno napram ostalim sodelavcem. Da sem se z njo velikokrat nestrinjala ali pa nisem sprejela njenih idej in predlogov. Začela je misliti, da to delovno mesto ni pravo zanjo in da ne more delati z vodjo kot sem jaz.

 

Šokiralo me je, da me je videla na tak način, še posebej kar se tega nisem zavedala in sem se zgolj trudila po naboljših močeh ravnati s težavno osebo. Očitno je ona poskušala po najboljših močeh ravnati s težavno vodjo (menoj). Pojasnila mi je tudi kako so se stvari zadnje mesece izboljšale in da sedaj rada dela z menoj in se je v tem času od mene tudi veliko naučila. 

Ta lekcija je bila zame skozi celotno kariero izjemno pomembna in sem zaradi nje lažje in na bolj konstruktiven način obvladovala težavne situacije. Naučila sem se pomena raznolikosti in dejstva kako različni smo si med sebo ter pomena zmožnost dati na stran lastna čustva, ne jemati stvari osebno in se osredotočiti na razumevanje in nudenje podpore drugemu.

Nihče ni tak kot vi, niti dve osebi nista enaki in vsi delamo stvari drugače, na svoj način. Ne silite ljudi, da delajo tako, kakor delate vi, temveč jim pomagajte da najdejo svoj način, tisto nekaj kar delajo najbolje in kako lahko to naredijo še bolje od vas.

Ne sodite in ne bodite v skrbeh da stvari ne delajo na pravilen način - 'pravilnega' načina ni. Sprejmite raznolikost, odkrijte notranji potencial posameznika in izvabite najboljše v vsakemu članu vašega tima. 

Ta izkušnja je zame ena najpomembnješih v moji karieri. S pomočjo te izkušnje sem se naučila pomena raznolikosti v timu in izzivov, ki jih ta prinaša pri gradnji močnega tima s trdnimi medsebojnimi odnosi.

Mislimo, da je naša percepcija drugega bodisi prava ali napačna, toda ne zavedamo se, da je to še vedno samo percepcija; njihov način razmišljanja, dela in biti skozi naše filtre. Seveda pa imajo tudi oni svojo lastno percepcijo o nas. 

V mojem primeru so nama filtri skazili pogled in šele ko sem sprejela odgovornost za izgradnjo odnosa (razlikam navkljub) in dala svojo percepcijo na stran (jo videla skozi njene oči), sem lahko videla njeno drugo plat.

Kdo je za vas oseba, s katero težko delate ali shajate in kako bi vi lahko začeli bolje razumeti to osebo, da bi iz nje izvabili tisto najboljše?

Nekaj let nazaj sem bila zaposlena v podjetju, v katerem se je ravno dobro zaposlil eden od članov višjega vodstva. Vsi so govorili o njem; kakšen bo, kakšen šef bo bil, ga je kdo že spoznal, kakšni so prvi vtisi? Kmalu so začele krožiti govorice da ni preveč prijazna oseba, ljudje so mislili, da jih ocenjuje in strah jih je bilo, kaj bo naredil z zbranimi informacijami.

Kmalu zatem sem bila udeležena na sestanku, na katerem je bil prisoten tudi on. Sedel je zadaj v kotu in si v svojo beležko veliko zapisoval tekom enournega sestanka brez da bi karkoli rekel. Po sestanku sem ga vprašala kako se je že privadil podjetja in svoje nove vloge. Pojasnil mi je, da je bil prej na nižjem položaju kot sedaj in v drugi branži. Čutil je, da se ima veliko za naučiti o kulturi, podjetju samem in tudi njegovi vlogi preden se bo povsem privadil. Vprašala sem ga kaj si je med sestankom zapisoval - pokazal mi je beležko, polno zapiskov zase, nepovezanih z ljudmi. 

Takrat sem se naučila, da tudi 'nekomuniciranje' pomeni sporočanje nekakšnega sporočila.  Ljudje so so njega in njegove vloge v glavi že imeli določena pričakovanja in na podlagi tega delali zaključke. Čeprav ni ničesar sporočil, je s tem sporočal nekaj ljudem okoli sebe, toda to ni bilo sporočilo, ki ga je ​on ​želel sporočiti.

Svoja opažanja sem delila z njim in pogovarjala sva se o tem, kako bi lahko spremenil percepcijo drugih. Odločil se je, da bo ljudem povedal kako se počuti in da se ima še veliko za naučiti. Ljudi je začel spraševati za pomoč in prispeval svoj input tudi na sestankih, čeravno na začetku bolj v obliki vprašanj. Interakcija z ljudmi in odkritosrčnost sta spremenila mnenje, ki so ga imeli o njem. Začeli so govoriti kako prijazen možakar je, da si želi vzeti čas da se priuči vloge in kako je spoštljiv.

Naučila sem se, da je premalo komunikacije ena največjih težav, ki jih lahko imate kot vodja. Ljudje bodo manjko nadomestili sami in sicer s stvarmi, ki so zelo redko resnične ali pravilne. Še več, verjamem da skoraj nikoli ne morete preveč komunicirati.

Karkoli rečemo ali storimo in česarkoli ne rečemo ali storimo sporoča nekaj ljudem okoli nas, vprašanje pa je ​ali dobivajo sporočilo, ki ga mi želimo povedati? 

Več ko se naučite, več odkrijete, da se je še za naučiti. Učite se, učite se, učite se, ter se tako nenehno nadgrajujte v svoji vlogi. Uporabljajte pridobljeno znanje, vadite, sprejmite izzive, delajte napake, pojdite naprej in se nenehno izboljšujte.

Mnogi veste, da je učenje moja strast, toda vedno ni bilo tako. Ko sem bila stara le 21 let sem napredovala na svojo prvo vlogo trenerke. V bistvu nisem bila povsem prepričana kaj ta vloga pomeni, toda delovni pogoji so bili boljši, vključevala je službena potovanja, delo od doma in veselila sem se novega delovnega izziva. Veliko sem se morala naučiti in nekako sem vedno mislila, da to ne bo zahtevno in bom vsebini hitro prišla do dna. Ne bi se mogla bolj motiti.

Preberite več ...